Čeprav sem vso mladost odraščala ob psih, mi samo delo z njimi ni bilo blizu, saj so v naši družini predstavljali bolj družabnike in varuhe našega imetja kot nekaj, s čimer se aktivno ukvarjaš. Šele s psičko Hano sem stopila na pot šolanja psov in ta cesta me vodi še naprej…
Skozi leta nabiranja izkušenj v vzgoji in šolanju psov ter v tekmovanjih sem sedaj vodja tečajev v agilityju in vodja tečaja osnove socializacije in poslušnosti na KD Maribor.
Pse dojemam kot naše partnerje in tako je usmerjen tudi moj nazor glede vzgoje in šolanja psov. Pes je lahko dober spremljevalec le tedaj, ko ga lahko vzamemo povsod s seboj in je nemoteč član družine, da nam ni skrb, ampak v veselje. Da dosežemo to, moramo psa spoznati takšnega kot je, žival, ki ima svoje potrebe in te potrebe se nikakor ne enačijo s potrebami človeka. Kot osebek, ki si želi biti potrjen, ki je družabno bitje in želi aktivno sodelovati v vsakodnevnih dogajanjih. Je v prvi vrsti naš partner in ne naš suženj in največja nagrada je pes, ki nam z dvignjenim repkom želi ustreči zato, ker smo se mi tako izkazali kot zaupanja vredni vodja krdela.
V vzgoji psov mi je najbližja prispodoba uspešnega podjetja. Imamo šefa (to smo mi), ki spodbuja svoje podrejene (naši psi), jih primerno plača (za psa hrana in igra ter potrditev položaja), potisne preko njihovih meja (od psa zahtevamo kaj več kot sam ponuja) in jih spodbuja pri dobro opravljenem delu in se kritično ne ozira na majhne napake, seveda pa se sankcionirajo kapitalne. Šef je metodičen, dober motivator, pravičen, njegova navodila so jasna in se zaveda zmožnosti vsakega zaposlenega in njihovega trenutnega znanja. V takšnem okolju je šef absolutni vodja in se vanj ne dvomi. V takšnem okolju je uspešna tudi naveza vodnik – pes.
Skozi svojo pot izobraževanja v šolanju psov nisem bila sama, brez njih ne bi zmogla, in spodaj vam predstavljam moje partnerje na tej poti polno užitkov in izpopolnitev:
…moja prva psička, mešanka, ki me je popeljala v svet kinologije. S tekmovanji v agilityju sva začeli, ko je bil agility v Sloveniji še na samem začetku . Takrat je bila le ena tekmovalna kategorija in dva nivoja in sicer mini in standard. S Hano sva tekmovali v mini nivoju in na drugem državnem prvenstvu Slovenije zasedli skupno 2. mesto, kar je bil zame izjemen dosežek. Takrat sva bili tudi najmlajši tekmovalki, tako moja psička, ki je prvič tekmovala pri 9 mesecih kot jaz, ki sem imela enajst let. Z odliko sva tudi opravili izpit A, ki je takrat vseboval več elementov poslušnosti, med drugim tudi aportiranje.
- Najboljši dosežki v Hanini 5 let trajajoči tekmovalni karieri:
- Državno prvenstvo Slovenije 1992 – 2. mesto v skupnem seštevku DP
- Državno prvenstvo Slovenije 1993 – 3. mesto v skupnem seštevku DP
- Državno prvenstvo Slovenije 1994 – 2. mesto v skupnem seštevku DP
- Državno prvenstvo Slovenije 1995 – 4. mesto v skupnem seštevku DP
…je naš posvojenec, pes podoben dolgodlakemu škotskemu ovčarju, je k meni prišel zaradi množice karakternih problemov. Je hiperaktiven občutljiv elegantnež, s preveč pašnega nagona in je zaradi ugriza otroka in neobvladljivosti moral zapustiti prvotno družino. Z veliko vloženega časa in potrpljenja ter razumevanja njegove malo utrgane narave sva uspela premostiti probleme in postal je krasen pes, ki potrebuje doslednost. Izkazal se je z opravljenim izpitom BBH z visoko prav dobro oceno, njegova prva ljubezen pa je agility, kjer je najin največji uspeh 1. mesto v skupnem seštevku Državnega prvenstva Slovenije v A2/J2. Je definitivno pes s smislom za humor.
Jay je imel tekom tekmovalne kariere velike zdravstvene probleme s klopno boleznijo erlihijo in tako je zamudil kar velik delež tekmovalnih sezon. Predčasno se je tudi poslovil od tekmovanj zaradi artritisa na sprednji tački, ki je najverjetneje posledica bolezni.
- Najboljši dosežki v Jayevi tekmovalni karieri:
- KOSSP Zagreb 2008 – 3. mesto
- KD Trbovlje 2008 – 2. mesto
- KD Krim 2010 – 2. mesto
- KD Ljutomer – Križevci 2011 – 1. mesto
- KD Ptuj 2011 – 1. mesto
- KD Duplica 2011 – 1. mesto
- KD Slovenska Bistrica 2011 – 3. mesto
- Graz 2011 – 2. mesto
- KD Barje 2011 – 3. mesto
- Skupni seštevek DP v A2/J2 2011 – 1. mesto
…je pes za moje naročje, čeprav se noče nosit v naročju. Shih-tzu, ki misli, da je velik pes. Nadut karakter v malem telesu poln žara za delo. Je primer, da tudi »naročni« psi želijo delati in sodelovati in da so prav tako psi s potrebami po gibanju in mentalni zaposlitvi. Čeprav ne tekmuje, je najbolj izobražen član naše pasje družinice. Obvlada veliko trikcev, naredil je izpit BBH s solidno prav dobro oceno (v njegov zagovor, izpit je delal v snegu, kar je čist preveč za njegovo dostojanstvo J ), dela agility in rally obedience. Je naš biserček in družinski razvajenček.
… pes na katerega sem čakala dolgih štirinajst let. Bradati škotski ovčar Ai, ki je vse kar si človek lahko v psu želi. Divjak, neotesanec, prasec… po drugi strani pa nežna duša ki se stopi ob tvojem dotiku, ki želi tvojo bližino in je pripravljen na sodelovanje v vsakem trenutku. Z njim je agility poezija.
- Najboljši dosežki v Ai-jevi tekmovalni karieri:
- Graz 2011 – 2. mesto
- Pula 2011 – 1. mesto
- Lipnica 2011 – 2. mesto
- KOSSP Zagreb 2011 – 2. mesto
- KOSSP Zagreb 2011 – 3. mesto
- Skupni seštevek štajerskega pokala Avstrije – 2. mesto
- 3. mesto na avstrijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v konkurenci 80 parov Niklasdorf Avstrija
- 1. mesto Kvalifikacija za Evropsko open prevenstvo 2013 in 81. mesto med 470 psi ter s tem najboljša uvrstitev bearded collieja v Evropi.
Pridružil se je nov član pri delu, Buddy – staffordshirski bulterier, sicer v lasti moža moje prijateljice Edite Omulec Ivas. Tipičen primer psa impozantnega izgleda in mehkega srca. Pes, ki se ti zasidra v srce s prvim pogledom, ko pa vidi možnost za delo, pa zažari s celotnim bitom.
- Najboljši Buddyjevi dosežki:
- Lipnica (na najini drugi tekmi): 2. mesto
Pozdravček vsem ljubiteljem psov od Tinine živalske družinice